Socialno delo s starimi ljudmi


Stopnja: 1
Letnik: 1
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Jana Mali
Sodelavci: Simona Hvalič Touzery, Anže Štrancar

3002500701255


Cilji:
  • poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika socialnega dela,
  • razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju socialnega dela,
  • znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju socialnega dela,
  • poznavanje in soustvarjanje inovacij in inovativnih strokovnih pristopov na konkretnem področju socialnega dela,
  • sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije socialnega dela v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo,
  • znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju socialnega dela,
  • spretnosti in znanja za omogočanje dostopa do pomembnih virov ter sredstev in uporabe omrežij na konkretnem področju socialnega dela,
  • znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na konkretnem področju socialnega dela,
  • sposobnost soustvarjanja pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov

Vsebina predmeta:

1. Fenomen staranja in starosti

2. Demografsko staranje in družbene spremembe

3. Raziskovanje na področju socialnega dela s starimi ljudmi

4. Kakovostno staranje

5. Demenca in socialno delo

6. Dolgotrajna oskrba

7. Medgeneracijska solidarnost in socialno delo

8. Nasilje nad starimi ljudmi

9. Socialno delo v domovih za stare ljudi

10. Koncepti socialnega dela s starimi ljudmi

11. Socialno politične strategije oskrbe starih ljudi


Temeljna literatura:
  1. Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi (str. 59 – 103). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
  2. Mali, J. (2012). Uvajanje dezinstitucionalizacije na področju oskrbe starih ljudi. Čas. krit. znan., 39 (250), 86-94.
  3. Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., & Urek, M. (2008). Dolgotrajna oskrba: očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (str. 30 – 386).
  4. Mali, J., & Miloševič – Arnold, V. (2007). Demenca – izziv za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (str. 23 – 50).
  5. Mali, J., & Nagode, M. (2009). Medgeneracijsko sožitje kot temelj sodobne socialne politike v Sloveniji. V: Tašner, V. (ur.), Lesar, I. (ur.), Antić, M. G. (ur.), Hlebec, V. (ur.), Pušnik, M. (ur.), Brez spopada: kultur, spolov, generacij (str. 215-228). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  6. Mali, J. (2009). Medgeneracijska solidarnost v obstoječih oblikah skrbi za stare ljudi. V: Tašner, V. (ur.), Lesar, I. (ur.), Antić, M. G. (ur.), Hlebec, V. (ur.), Pušnik, M. (ur.), Brez spopada: kultur, spolov, generacij (str. 243-256). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  7. Mali, J. (2002). Starost, emocije in emocionalno delo. Socialno delo, 41(6), 317 – 323.
  8. Mali, J. (2013). Socialno delo s starimi ljudmi kot specializacija stroke. Soc. delo, 52 (1), 57-67.
  9. Dolničar, V., Hvalič Touzery, S., Lebar, L., Smole Orehek, K., Šetinc, M. (2022). Učinki uporabe in dejavniki sprejemanja storitev e-oskrbe in e-zdravja. V: Kamin, T. (ur.), Perger, N. (ur.), Kalin Golob, M. (ur.). 60 let kasneje : UL FDV od A do Ž. 1. tiskana izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Str. 96-98. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/fdv-60-let-kasneje_220211_final_e-izdaja.pdf.
  10. WHO (2021). Global report on ageism - summary. World Health Organization. https://www.who.int/teams/social-determinants-of-health/demographic-change-and-healthy-ageing/combatting-ageism/global-report-on-ageism.
  11. Eurocarers_(2023). Exploring the Physical and Mental Health Implications of Informal Caregiving. Brussels, Belgium. https://eurocarers.org/wp-content/uploads/2024/02/Eurocarers-Exploring-the-Physical-and-Mental-Health-Implications-of-Informal-Caregiving.pdf 

Pogoji za vključitev v delo:

Vpis v 1. letnik študija. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje.
 

 


Metode ocenjevanja:

Pisni izpit 70,00 %
Projektna naloga 30,00 %
 

 

 

 


Delež v %:Pisni izpit (70,00 %), Projektna naloga (30,00 %)